Razglašena velika požarna ogroženost: dovolj je lahko že iskra

Danes je uprava za zaščito in reševanje v sušnih razmerah z izjemno visokimi temperaturami razglasila požarno ogroženost naravnega okolja ter v sodelovanju z drugimi službami napovedala izvajanje tudi preventivne aktivnosti za zaščito naravnega okolja v Sloveniji.

Kot je v izjavi za medije uvodoma povedal generalni direktor uprave Leon Behin, so razglasitvi botrovale predvsem vremenske razmere in stanje vegetacije.

Čeprav po njegovih besedah letos sicer ne beležimo pretiranih ekstremnih temperaturnih ali sušnih rekordov, pa je požarna ogroženost velika zaradi kombinacije dolgotrajne vročine – sedaj je že tretji letošnji vročinski val, kar se v enem poletju v Sloveniji zgodi redko – in slovenske pokritosti z gozdovi, na zahodnem delu pa tudi s submediteransko vegetacijo, ki je zelo podvržena požarom.

Po vsej državi je razglašena velika požarna ogroženost, zelo velika požarna ogroženost pa velja na območju občin Koper, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren – Kostanjevica in Renče – Vogrsko. Gre predvsem za kraški svet, ki je v zadnjih dveh tednih prejel razmeroma malo padavin, je pojasnil Behin.

Zelo veliko požarno ogroženost, kot velja v osmih omenjenih občinah, so od leta 2005 razglasili samo trikrat. Gre za najvišjo možno stopnjo ogroženosti, ki jo lahko razglasi uprava.

Kaj je dovoljeno in kaj ne

V času velike požarne ogroženosti je prepovedana vsakršna uporaba odprtega ognja na vseh površinah. Niso dovoljena kurjenja, pikniki, sežiganja, cigaretni ogorki, ...

V primeru zelo velike požarne ogroženosti pa je zaostritev še večja, saj je že iskra dovolj, da zaneti požar. Zato so prepovedana tudi vzdrževalna dela, dela s težko gradbeno mehanizacijo ter vse ostalo, kar lahko povzroči iskrenje in na suhi vegetaciji povzročilo požar. V teh primerih se namreč požar širi še hitreje in bolj nenadzorovano.

Pri omejitvi uporabe gradbene mehanizacije ne gre za uporabo v urbanih območjih, temveč omejitev velja za naravna območja, kot so njive, pašniki, gozdovi in podobno.

Gradbena dela s težko mehanizacijo so v urbanih območjih vseeno dovoljena, pri čemer je uprava stalno v navezavi z upravljavci cest in železnic, kjer dela potekajo tudi čez naravna območja, da uskladijo območja, kjer je gradbeno delo še dovoljeno in kje tvegano. Izjemoma so dela dovoljena, ko so nujna za zagotovitev varnosti.

S tem razlogom tudi vlaki Slovenskih železnic ob vročinskih valovih upočasnijo hitrost vlakov, torej da zmanjšajo tveganje, da bi iskra povzročila požar. Ali bodo to storili tudi tokrat, bodo sporočali sproti.

Če vidite ogenj, pa to takoj javite na številko 112, je pozval Behin. Ti bodo nato kar najhitreje kontaktirali še ostale pristojne službe.

"Potrpimo teh 10, 14 dni velikega vročinskega vala, ki se napoveduje, in se odrecimo nekim aktivnostim, ki imajo za določene osebe ali celo cela mesta katastrofalne posledice in vseživljenjske rezultate," je še apeliral direktor uprave za zaščito in reševanje.

V zadnjih letih znatne izboljšave

Slovenija je na požar pripravljena veliko bolje kot leta 2022 ali kadarkoli v preteklosti, je poudaril Behin.

Med ukrepi za povečanje požarne varnosti je poleg nakupa štirih air tractorjev in ustanovitve posebne letalske enote izpostavil krepitev števila gasilskih vozil, ob čemer je omenil sofinanciranje po programu Kras. "Dodatno sofinanciramo vozila na območju 23 občin Krasa in širše, ker želimo spodbuditi dodatno opremo na tem območju," je poudaril.

Skupaj z zavodom za gozdove, kmetijstvom in drugimi lastniki je bilo v zadnjih letih veliko narejenega na protipožarnih presekah, na dostopnih cestah in na vodnih virih s hidrantnim omrežjem in posebnimi mesti za zajem vode.

Prav tako so certificirali poseben modul za gašenje požarov v naravi, ki je v evropskem naboru sil zaščite in reševanja, je naštel direktor uprave. Med ukrepi je izpostavil tudi izgradnjo Vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju, kjer so v prvem letu usposobili več kot 1.500 slovenskih gasilcev.

Z zavodom za gozdove, kmetijstvom delajo tudi na protipožarnih presekah in vodnih virih za zajem vode. To se je leta 2022, v času požarov na Krasu, pokazalo kot nekoliko zanemarjeno, a se je stanje v zadnjih letih znatno izboljšalo. Zgrajen je bil tudi vseslovenski center za požare v naravnem okolju.

Slovenija je veliko bolje pripravljena kot leta 2022 ali kadarkoli v preteklosti, a v določenih primerih, ko se pojavijo zelo močni vetrovi, zelo močni in intenzivni požari, pa se lahko vseeno pojavijo zelo neprijetni scenariji, je povedal Behin.

A v zadnjem letu so z air tractorji posredovali že 12-krat in noben požar se ni razvil v večji požar, je dodal in povedal, da poskušajo že na začetku narediti vse kar lahko, da omejijo požare ter zaščitijo prebivalce in gasilce.

Air tractorji v veliko pomoč

Slovenija ima 4 letala, namenjena gašenju, ter 8 lastnih in 3 pogodbene pilote, pa je povedal vodja sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka Mitja Vidmar. V celotno enoto pa je vključenih 25 oseb.

Vseh 8 pilotov še ni v celoti usposobljenih, saj celoten proces traja od leta do dve. 3 pogodbeni poleti pa so že usposobljeni za vse situacije, med njimi pa so tudi inštruktorji.

Slovenija ima v primerjavi s tujino zahtevna mesta zajema vode, saj jezera niso tako prostrana kot morda ponekod v drugih državah. Za zajem vode je namreč potrebnih približno 1.000 metrov površine.

Vodo zajemajo v morju, Bohinju in Mariborskem otoku, med lokacijami za zajem vode je izpostavil še Dravograd, Brežice, Brestanico. Prav tako lahko vodo zajemajo v italijanskem morju ali v Avstriji.

Opravljajo tudi preventivne lete, ob katerih so letala že naložena z vodo, da lahko ukrepajo kar najhitreje in ko opazijo požar, kar takoj začnejo gašenje.

Učinkovitost gašenja je, odkar ima Slovenija air tractorje, po Vidmarjevih besedah izredno boljša, saj lahko ob preventivnih preletih takoj odreagirajo.